Naša narava je nagnjena k temu, da vse stvari razloži, pojasni in razišče. To je dobra lastnost, saj je v življenju treba stremeti k temu, da se bi bilo življenje čim bolj razvidno in jasno. Če namreč stvari na svetu preučimo, nam to znanje pomaga, da lažje delujemo in se bolj pravilno odločamo.
Toda težava nastopi pred stvarmi, ki se jih ne da do konca razložiti. So stvari, ki bodo vedno ostale skrivnost. Skrivnost niso zato, ker bi Bog želel, da bi mi ostali v nevedni. Skrivnost so zato, ker nas tako Bog vabi, da bi se po njih dvigali k presežnemu in šli naprej. Človek ni ustvarjen samo za nekatere opravke tega sveta. Človek je namenjen temu, da dviga svoje srce k Bogu. V Jezusu Kristusu najde lepoto življenja. Naše življenje je namenjeno temu, da se izpolni v večnosti. Skrivnosti, ki so prisotne v našem življenju nas neprestano kličejo, da bi svoje življenje dvigali k Bogu.
Vstajenje od mrtvih je tak dogodek v katerem Bog po svojem sinu Jezusu človeka dviga k sebi in ga kliče v večno življenje. Čeprav se zdi, da je Jezusovo vstajenje dogodek, ki je povsem razložljiv in se zgodi skoraj pred našimi očmi, pa vendarle večina tega dogodka ostane skrivnost. To pa ni taka skrivnost, ki bi dobila svoj pomen zato, ker je skrita. To je skrivnost, ki je tako velika, in je obenem ljubeča skrivnost. Več kot jo obstaja, večjo bogastvo izkazuje. Sprejmimo vabilo vstalega Gospoda.
128. Zakaj je vstajenje hkrati presežen dogodek?
Čeprav je vstajenje, kolikor je to vstop Kristusove človeške narave v božjo slavo, zgodovinski dogodek, ugotovljiv in izpričan z znamenji in pričevanji, kot skrivnost vere presega in prerašča zgodovino. Zato se vstali Kristus ni pokazal svetu, temveč svojim učencem, katere je določil za svoje priče pred ljudstvom.
